Mednarodno priznana očesna zdravnika operirata v Portorožu / Solni cvet, praznično glasilo občine Piran

[intervju s prof. Markom Hawlino]

 

Prof. dr. Marko Hawlina je s kolegico in partnerico asist. dr.Petro Schollmayer v septembru lani odprl moderni medicinski center v atriju Hotela Metropol, ki ga je slovesno odprl piranski župan Peter Bossman. V centru delujeta tudi mag. Franc Planinšek, znani plastični in estetski kirurg, in njegov kolega dr. Nevio Medved. Center uspešno deluje že eno leto.

 

 

Prof. Hawlina, kaj vas je pripeljalo na Obalo?

Vedno me je privlačilo morje,kjer koli že. Slovenska obala mi je pri srcu zaradi prav posebne atmosfere. Razlogi so torej osebni, a tudi strokovni. V času uveljavljanja nove metode operacij sive mrene z ultrazvokom sem na povabilo takratnega predstojnika oddelka dr. Bogomirja Oblaka in kasneje dr. Stanke Godina več let opravljal zahtevnejše operacije in nudil edukacijo zdravnikom oddelka. Povod za odprtje centra pa je prišel s povabilom družine Tavčar za najem prostorov za operativno oftalmologijo v atriju Hotela Metropol, ki so bili zgrajeni za njihovega sina, tudi oftalmologa, ki pa deluje v tu jini in se še ne namerava vrniti v Slovenijo. Prostore smo opremili z najmodernejšimi aparati in začeli z delom. Ker nismo želeli direktnega oglaševanja, marsikdo še ne ve, da smo tam, a v zadnjem letu prihaja vse več pacientov, ki so z našim delom zadovoljni in za nas povedo znancem. Tako se informacija širi od ust do ust – počasi, a zanesljivo.

 

Kje ste se specializirali za oftalmologijo?

Specializacijo sem začel v Ljubljani in jo nadaljeval na St.Thomas Hospital v Londonu,kjer sem tudi doktoriral. Kasne je sem se poleg operacij posvečal tudi raziskovanju na področju prirojenih bolezni mrežnice in nevrooftalmologije ter ohranil dobro sodelovanje z britanskimi oftalmologi. Bil sem mentor več kot desetim kolegom pri doktoratih in magisterijih, večina ima tudi akademske nazive in so dobri raziskovalci. Junija letos je bilo naše delo na teh področjih zaokroženo z uspešno organizacijo dveh mednarodnih kongresov v Ljubljani, evropskega nevrooftalmološkega kongresa in medna-rodnega simpozija za klinično elektrofiziologijo vida.

 

Kako združujete delo na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra in v vašem centru v Portorožu? 

Ko sem bil v Londonu, sem spoznaval njihov zdravstveni sistem, ki je zelo racionalen. Tam vodilni zdravniki (konzultanti),ki so priznani in iskani, en do dva dneva v tednu delajo v svojem zasebnem centru ali pa jim zasebno dejavnost organizirajo bolnišnice, v katerih delajo. Ta model je združljiv tudi s slo vensko delovnopravno zakonodajo, ki ob pridobitvi ustreznih soglasij omogoča zaposlitev pri več delodajalcih. Menim, da je tak sistem, ki je običajen tudi v številnih drugih evropskih državah, smiseln, saj omogoča,da zdravniki razvijajo vrhunsko medicino in izobraževalno de- javnost v okviru univerzitetnih inštitucij, hkrati pa imajo legalno in transparentno zasebno prakso. Tako je vse pregledno in ni prelivanja ali kakršne koli sive ekonomije, zahteva pa, seveda, veliko večjo investicijo v opremo in prostore. Ta model pri nas na žalost ni tako razširjen kot v tujini. Tako en dan v tednu (in tudi marsikateri vikend) operiram v Portorožu,ostale dni pa sem zaposlen na Očesni kliniki in medicinski fakulteti.

 

Koliko operacij opravite na leto? 

Približno 500 do 600, od tega kako tretjino težjih. V Portorožu smo jih uspešno opravili že čez 400. Zadnje čase smo specializirani predvsem za vstavljanje najbolj izpopolnjenih intraokularnih leč, ki omogoča jo neodvisnost od očal tako na daleč kot blizu.

 

Kakšne operacije opravljate na koncesijo v Portorožu? 

V centru v Portorožu na koncesijo ZZZS opravljamo le operacije sive mrene z običajnimi, monofokalnimi lečami. Čakalna doba, ki je za operacijo sive mrene ravno na Obali najdaljša v Sloveniji, tudi pri nas postopoma narašča, zato bi si želeli več programa ZZZS, a smo doslej na vse vloge in prošnje dobili negativni odgovor.

 

Tehnologija je zelo napredovala. Katere so bistvene pridobitve na vašem področju? 

Vsekakor smo danes dobro opremljeni in večino posegov naredimo skozi zelo majhne vstopne rane, tako se po operaciji praktično ne vidi, da je bilo oko operirano, pacientom na oko tudi ne dajemo več obveze. Imamo odlične diagnostične aparate, ki nam natančno izračunajo predvideno dioptrijo očesa. Zato so danes rezultati operacij tako dobri, da je možno operirati tudi nekoga, ki ima sicer z očali dober vid. Včasih ni bilo tako, zato smo pri sivi mreni čakali, da se je vid precej poslabšal, preden smo se lotili posega. Ljudje zato še danes zmotno mislijo, da je potreben čas, da siva mrena pred posegom 'dozori'. Dr. Petra Schollmayer je odlična operaterka sive mrene, ukvarja pa se še z boleznimi in operacijami na roženici, kjer je tudi veliko strokovnih novosti.

 

Opravljate tudi operacije dioptrije z laserjem? 

Da, tudi. Te posege opravljam v sodelovanju z dr. Marjanom Irmanom, ki ima v Sloveniji na tem področju največ izkušenj. Uporabljamo najmodernejši laser in uspehi so res dobri. Kandidati za to operacijo so navadno mlajši kratkovidni. Pacienti imajo najprej brezplačni posvet, če so za poseg načelno primerni in pripravljeni, napravimo natančne meritve v Portorožu ali Ljubljani. Področje laserske refraktivne kirurgije spremljam že od samega začetka, vendar sem z uspehi teh posegov resnično zadovoljen šele v zadnjih letih. Pri laserskih posegih je bilo nekoč kar nekaj komplikacij, ki jih danes z izbiro prave tehnike praktično ni več. Najnovejše generacije laserjev omogočajo poseg, kjer se očesa praktično ne dotaknemo več. Tudi komplikacij in suhega očesa je s to tehniko bistveno manj kot pri tehniki LASIK, ki jo množično opravljajo v Zagrebu. Neprimerno oglaševanje, ki slovenskim zdravnikom ni dovoljeno, je naredilo svoje. Več bolnikov, ki so bili operirani na Hrvaškem, zdaj posledice zdravi pri slovenskih zdravnikih. Danes ni niti enega strokovnega razloga, da bi naši bolniki hodili na operacije oči na Hrvaško, pa tudi cena je, če vštejemo vse stroške in možne komplikacije, nižja v Sloveniji.

 

Kakšna anestezija je potrebna pri operacijah sive mrene? 

Pri operacijah sive mrene so potrebne le anestetične kapljice. Le občasno si pacienti želijo kako tableto pomirjevala. Ko bolnik dobi odgovore na vsa vprašanja in je seznanjen z vsem, kar ga čaka, navadno strah in tesnoba izgineta. Pogovor deluje bolje kot pomirjevalo.

 

Kaj je še treba vedeti obočesnih operacijah, kar lahkovpliva na operativni in poope-rativni potek? 

Zelo velikokrat imajo pacienti kronično vnetje maščobnih žlezic, ki imajo izvodila ob trepalnicah. Strjen izloček tvori čepke, ki zamašijo izvodila teh žlezic in ob trepalničnem robu se razvije kronično vnetje vek, imenujemo ga blefaritis. Gre za dokaj težko ozdravljivo bolezensko stanje, ki ga je treba ozdraviti še pred operacijo sive mrene, saj sicer lahko pride do težav s celjenjem ter celo znotraj očesne okužbe, endoftalmitisa. Pri tej bolezni značilno tudi to, da se oči solzijo, kljub temu da imajo bolniki simptome in znake suhega očesa. S suhim očesom in boleznimi očesne površine, ki so lahko zelo kompleksne, se poleg operacij sive mrene in bolezni roženice poglobljeno ukvarja dr. Petra Schollmayer.

 

Pogosto se težave z vidom začnejo počasi in neopazno. Je pri tem pomembno, dagremo čim prej k zdravniku,oftalmologu, saj najbrž zgoljobisk optika ne zadostuje? 

Res je, veliko ljudi k nam pride prepozno, in sicer zato, ker izguba vida lahko pride brez bolečin in počasi, česar se bolniki pogosto ne zavedajo, dokler ni prepozno. Tak primer je glavkom ali zelena mrena. Zaradi zvišanega očesnega pritiska prihaja do postopnega in nebolečega propadanja vlaken vidnega živca in posledično do izpadov v vidnem polju. Ljudje največkrat mislijo, da potrebujejo le nova očala, zato gredo k optiku, kjer dobijo nova očala. Ker z njimi vidijo malo bolje, mislijo, da je problem rešen – dokler se vidne povratno ne poslabša. Zato ljudje pravijo, da je sivo mreno lahko operirati, zelene pa ne. Druga taka zelo pogosta bolezen pa je vlažna oblika starostne degeneracije rumene pege ali makule, ki je bolezen starejših od 60 let. Pri tej bolezni se pod rumeno pego začno razraščati nove žilice, kar privede do postopne izgube centralnega vida. Bolniki pogosto vidijo najprej izkrivljene črte, nato pa temno liso na mestu pogleda. Ker bolečin ob tem ni, bolniki velikokrat čakajo, da bi se vid popravil, vresnici pa se v roku nekaj tednov ali mesecev tako poslabša, da včasih tudi sicer učinkovito zdravljenje z injekcijami v oko ne pomaga več. Skratka, ob simptomih slabšega vida, rdečem očesu, dvojnih slikah ali bolečinah v očeh je treba takoj obiskati očesnega zdravnika, ne le optika. Čeprav ni nujno, da je že vsaka solzica ali bolečina znak bolezni, smo vsakega bolnika veseli, ker le preventivni pregled lahko odkrije začetne znake mnogih očesnih bolezni, še preden ima bolnik težave in v fazah, ko je zdravljenje teh bolezni uspešnejše. "Oči so pa le oči!" nam velikokrat rečejo naši bolniki.