Blog

Oftalmologi zadnje leto opažajo več težav z očmi, vedno več je napredovanja kratkovidnosti tudi pri otrocih. Zadnje leto je zaznamovalo tudi delo in šolanje od doma, kar pomeni veliko več časa, preživetega pred računalnikom, en stranskih učinkov epidemije covida-19 pa so vedno pogostejše težave z očmi. Spremenjen način dela, pri katerem večino časa uporabljamo računalnik, je povzročil tudi več težav z očmi, ki jih nekateri specialisti oftalmologi imenujejo sindrom računalniškega vida. To težavo prepoznamo, ko oči po daljšem delu začnejo peči, pojavi se meglen vid in občutek utrujenih oči. Če tako stanje traja dlje časa, se lahko razvije bolezen suhega očesa. Gre za kronično bolezen, in če je ne zdravimo, lahko s časom napreduje. Pri majhnih otrocih je daljše bivanje v zaprtih prostorih ob uporabi elektronskih pripomočkov pomemben in dokazan dejavnik za pojav in napredovanje kratkovidnosti. O naraščajočih težavah z očmi, in kako omiliti posledice, smo se pogovarjali s specialistko oftalmologije Petro Schollmayer. Najpogostejši razlogi za težave z očmi in poslabšanje vida Po besedah oftalmologinje bolniki pogosto prihajajo na pregled prav zaradi suhega očesa ter kroničnega vnetja vek, ki je sicer pogosteje pri starejših, zaradi vpliva računalniškega zaslona na oči, pa je vse pogostejše tudi pri mlajših. Drugi pogosti razlogi za obisk oftalmologa so težave, povezane s poslabšanjem vida. Petra Schollmayer pojasni: »Vzrok za slab vid v mladosti je največkrat dioptrija in potreba po očalih ali kontaktnih lečah, kasneje pa različne očesne bolezni, najpogostejše siva mrena, starostna degeneracija rumene pege ter zelena mrena ali glavkom. Pomembne so tudi bolezni mrežnice ter vidnega živca, ki so k sreči redkejše, vendar pogosto neozdravljive. Vse pogosteje nas bolniki obiščejo tudi z željo po operacijah za odpravo dioptrije, in to v vseh starostnih skupinah.« Ob gledanju v zaslon kar sedemkrat redkeje pomežiknemo Vzrok težav z očmi zaradi premomernega gledanja v računalnik, tablico ali telefon je predvsem zmanjšana frekvenca mežikanja in nepopolno mežikanje pri omenjenih dejavnostih. Petra Schollamayer pojasni, da ko se osredotočamo na bližinsko delo, kar sedemkrat redkeje pomežiknemo. Naše veke imajo vlogo enakomernega vlaženja oči s solzami, vodno komponento solz izloča solzna žleza, njihov oljni sloj pa drobne žlezice v vekah. Pri okrnjenem mežikanju se oko manjkrat in nepopolno navlaži, solzni film pa zaradi nestabilnega oljnega sloja hitreje izhlapeva. »Če tako stanje traja dlje časa, se na očesni površini pojavijo drobne ranice in kronično vnetje, ki vodi v nadaljnje spremembe žlez v robovih vek, ki so odgovorne za zaščito solznega filma pred izparevanjem,« opozori specilistka oftalmologije. Nekaj minut glejmo v daljavo Oftalmologinja pri delu za računalnikom ali branju z zaslona svetuje na petnajst do dvajset minut dela predvsem nakaj minutni odmor: “Oči razbremenimo tako, da nekaj minut sproščeno gledamo v daljavo. »Če se težave pojavijo prej kot v petnajstih minutah intenzivnega gledanja na zaslon, priporočam ustrezno prilagoditev intervala počitkov. Ob občutku suhih oči svetujem tudi uporabo umetnih solz, ki jih v lekarni dobimo tudi brez recepta, bolj priporočljivi pa so novejši preparati s hialuronsko kislino,« svetuje oftalmologinja. »Zelo pomembna je tudi redna nega robov vek, kamor sodi gretje, blaga masaža in čiščenje robov vek pod toplo tekočo vodo zjutraj in zvečer. S tem očistimo tudi vse izločke in ostanke ličil. V nekaterih primerih svetujemo tudi uporabo čistilnih krpic, namenjenih prav čiščenju in masaži robov vek. Taka nega namreč spodbuja normalno delovanje že prej omenjenih žlezic v vekah, odgovornih za izločanje maščob v solzni film,« pojasni Schollmayer. Ne pozabimo na redne preglede pri okulistu Nekatere očesne bolezni se lahko pojavijo tudi brez simptomov, zato so pomembni preventivni očesni pregledi pri sicer zdravih ljudeh po štiridesetem letu. Bolnikom s kroničnimi sistemskimi boleznimi, ki prav tako lahko vplivajo na oči, kot je na primer sladkorna bolezen, pa oftalmologi svetujejo redne oftalmološke preglede že prej. »Pozorni moramo biti predvsem na slabšanje vida ter na kroničnost težav, ki po zdravljenju ne prenehajo, ali se s časom celo poslabšujejo,« pojasni Petra Schollmayer in opozori, da so urgentna stanja, ki zahtevajo obisk oftalmologa v roku štirindvajsetih ur, nenadna izguba ali močno poslabšanje vida, močno rdeče oko po uporabi kontaktnih leč, očesni operaciji ali poškodbi in močne bolečine očesa. Besedilo: Živa M. Brecelj

Novi koronavirus SARS-CoV-2 povzroča bolezen dihal, imenovano covid-19. Ker se lahko novi koronavirus prenaša tudi preko oči, je pomembno, da se tega zavedamo in tak prenos preprečimo. Zato je RSK za oftalmologijo pripravil naslednje informacije za javnost v obliki vprašanj in odgovorov.

S starostjo se pogosto pojavlja težave z vidom in dvomi, na katere nimamo odgovora. Obisk specialista je nujen, saj lahko pravočasno in pravilno zdravljenje prepreči hude bolezni, tudi slepoto. Priznana očesna zdravnika in kirurga prof. dr. Marko Hawlina in asist. dr. Petra Schollmayer odgovarjata na številna vprašanja gledalcev oddaje Dobro jutro.

Prof. dr. Hawlina je kot gost v svetovalni oddaji svetoval o boleznih oči, ki dandanes pestijo starejšo in mlajšo populacijo.

Delo je objavilo velik intervju s prof. dr. Nikico Gabrićem, oftalmologom, ki menda s svojo verigo zasebnih klinik Svijetlost želi priti tudi v Slovenijo. Zaman smo iskali pripis oglasno sporočilo, saj mu intervju prinaša željeno publiciteto in jo že intenzivno deli na svojih družbenih omrežjih. Marketinško motivirano napletanje o občutljivih in strokovno zahtevnih temah je neprimerno in neodgovorno.

Prvo opravilo dneva je bilo iskanje očal, pa še kdaj vmes in seveda sem se jih znebila šele v postelji zvečer. Šele po tem posegu sem se zavedela, kako pomembno čutilo je dober vid, kako ti lahko dosežek medicine dvigne raven kakovosti zaznavanja okolice in posledično življenja, ki je bistveno enostavnejše kot prej z očali, vsaj zame.

V anketi v kateri je sodelovalo 1200 slovenskih spletnih uporabnikov starejših od 15 let, smo bili izbrani kot najboljša zasebna očesna klinika. Zahvaljujemo se vam za zaupanje!

Odprava dioptrije za starejše od 45 let. Po tej operaciji lahko vidite skoraj tako, kot bi bili spet mladi!

Članek o Okulističnem centru prof. Hawlina v prazničnem glasilu občine Piran

Kaj so geometrijski vzorci in igra svetlobe, ki jo zaznavamo tudi, ko imamo zaprte oči, oziroma, ko smo v popolni temi?

Dr. Petra Schollmayer je kot vabljena inštruktorica predavala o operaciji katarakte na BOW: balkanskem oftalmološkem wet-labu.

Znebite se dioptrije za vedno - z najnovejšimi operacijskimi pristopi! Laserske opracije so še vedno najpogostejši način odpravljanja dioptrije – vendar lahko z njimi kratkovidnost ali daljnovidnost popravimo oz. zmanjšamo samo do določene mere.

V aprilski številki revije Doktor je objavljen intervju z ustanoviteljem Okulističnega centra prof. Hawlina, Markom Hawlino.

Za zdravje naših oči skrbimo tudi z zdravim načinom življenja; veliko se gibajte, privoščite si dober spanec in odpovejte se cigaretom!

Sjögrenov sindrom je avtoimuna bolezen, za katero ne poznamo natančnega vzroka. V stroki predvidevamo, da imunski sistem začne uničevati vlažilne žleze in zato se pojavi suhost oči, ust, nosne votline, grla, nožnice.

Lasersko tehniko uporabljamo za zmanjšanje kratkovidnosti. Laser deluje tako, da preoblikuje površino roženice in jo naredi manj lomečo. Ta tehnika deluje v primeru, ko je oko predolgo, torej smo kratkovidni. Laserska tehnika še ni toliko napredovala, da si lahko z njo zmanjšali daljnovidnost.

Dr. Petra Schollmayer je strokovnjakinja za težave suhega očesna in pogosto vabljena predavateljica.

Obiščite nas v orinaciji Okulističnega centra prof. Hawlina v Ljubljani, na Zaloški cesti 149.

Večurno vsakodnevno gledanje v računalniški zaslon tako vodi do preobremenjenih in utrujenih oči, zamegljenega vida na daljavo ali bližino, dvojnega vida, suhih in rdečih oči, občutljivosti na svetlobo, glavobolov, bolečin v vratu in hrbtu in tako dalje. Skupek omenjenih težav je ameriško optometrično združenje (American Optometric Association) poimenovalo Computer Vision Syndrome ali, kot že rečeno, sindrom računalniškega vida. Študije kažejo, da naj bi za njim trpelo kar od 50 do 90 odstotkov računalniških uporabnikov.

Na DUnaju je potekal tečaj opreacij sive mrene, kamor je bila dr. Petra Schollmayer povabljena kot inštruktorica generacije bodočih očesnih kirurgov.

Prof. Hawlina je v reviji Doktor pojasnil vse, kar morate vedeti o operaciji sive mrene. Nova tehnologija multifokalnih in toričnih leč omogoča neodvisnost od očal.

Spoznajte asist. Petro Schollmayer, dr. med. je specialistka za bolezni in transplantacije roženice ter uveljavljena in izkušena specialistka za operacijo sive mrene.

Prof. Marko Hawlina s sodelavci letos organizira že 53. simpozij Mednarodnega združenja za klinično elektrofiziologijo vida - ISCEV.

Prof. Marko Hawlina s sodelavci organizira evropskego nevro-oftalmološko srečanje

Ob času pustovanja poraste uporaba dekorativnih kontaktnih leč, od vampirsko krvavih, do takšnih, ki se svetijo v temi, a so različne dekorativne leče priljubljene tudi skozi celo leto. Večina ljudi, ki se odloči za njihovo uporabo, ne pozna možnih posledic svoje odločitve.

V Okulističnem centru Hawlina & Schollmayer izvajamo operacije sive mrene na koncesijo.

Prof. Marko Hawlina, dr. med., je mednarodno priznani očesni kirurg, specialist za nevrooftalmologijo in prirojene bolezni mrežnice.